31 Jan INTERVJU: Mitja Plos, presojevalec TÜV SÜD Sava d.o.o.
Tokrat vam ponujamo izjemno zanimiv vpogled v delo prosojevalca mednarodnih standardov kakovosti in njihove implementacije v proizvodnem okolju. Pogovarjali smo se z izkušenim ISO 9001 in IATF presojevalcem g. Mitjo Plosom, ki nam je razkril ozadje postopkov presojanja, pomembnost skladnosti s standardi ter koristi, ki jih organizacije dosežejo s pridobitvijo certifikata.
- Kakšni so vaši začetki na področju ISO 9001?
Po izobrazbi sem inženir strojništva in sem v začetku svoje delovne kariere deloval na področju načrtovanja hidravličnih in pnevmatskih sistemov ter izgradnje strojev. Nato sem v podjetju TAM Tehnološka oprema d.o.o. nastopil kot vodja kakovosti in se prvič srečal s standardi serije ISO 900X. V podjetju Vesna d.d. sem potem nadaljeval kot skrbnik sistema vodenja kakovosti in bil imenovan za predstavnika vodstva za kakovost.
- Lahko poveste vaše izkušnje na področju presoje sistema kakovosti ISO 9001, IATF?
Leta 1998 sem postal zunanji presojevalec. Potem sem se leta 2000 zaposlil v podjetju Mistra QMS d.o.o. in opravil izpit IATF presojevalca (takrat še po standardu ISO/TS 16949) ter paralelno opravljal delo kot svetovalec, predavatelj in presojevalec za ISO 9001, ISO/TS 16949 in VDA 6.1. Od leta 2006 naprej sem zaposlen v TÜV SÜD Sava, d.o.o. ter od leta 2007 predstavnik vodstva za kakovost, trener in presojevalec za standarda ISO 9001 in IATF ter koordinator za certificiranje avtomobilske industrije. Kot presojevalec imam 25 let izkušenj, od tega 23 let na certificiranju avtomobilske industrije in za seboj že več kot tisoč opravljenih presoj, kar menim, da je kar dobra kilometrina.
- Bi rekli, da ste strogi pri presojevanju?
Za certifikacijski organ TÜV SÜD Management Service pravijo, da smo bolj zahtevni. Marsikdo bi rekel, da je to lahko ovira, sam menim, da je to za nas referenca. Trudimo se, da bi naše presoje imele dodano vrednost, to pa je, glede na to, da nismo svetovalci, mogoče samo z ugotavljanjem neskladnostmi. Presojani navadno to ne sprejemajo z navdušenjem in je potrebno veliko truda, da jih prepričamo, da so ugotovljene neskladnosti na presoji priložnost in ne problem. Nekateri to uspejo ugotoviti, drugi spet ne. Ti drugi se potem velikokrat odločijo za manj zahteven certifikacijski organ. Naj navedem primer: ena od strank je se je odločila, da se bo certificirala po ISO 9001 in IATF 16949 in v ta namen povabila več certifikacijskih organov na razgovor. Na razgovoru je med drugim vsak certifikacijski organ vprašala, v čem je boljši od drugih. Jaz sem odgovoril, da pišemo več in boljše neskladnosti kot drugi. Lastnik in direktor se je odločil za nas in mi kasneje povedal, da tudi zaradi tega odgovora.
- Kako vrednotite vlogo vodstva pri vzpostavljanju in vzdrževanju sistema kakovosti?
Potrebno se je zavedati, da standardi za sisteme vodenja kakovosti niso tehnični standardi ampak standardi vodenja. Lahko bi jim rekli tudi »standardi direktorjev«. Največji problem standardov je, da jih večina direktorjev enostavno ne razume in vidijo to kakor paralelni sistem. Oni se osredotočajo na svoj poslovni sistem, sistem vodenja kakovosti pa vodijo predstavniki vodstva za kakovost. Velikokrat se izkaže, da je vodstveni pregled pripravil kakovostnik, direktor pa je to samo podpisal. Lahko rečem, da je premalo interesa, poznavanja in razumevanja ISO standardov za sisteme vodenja kakovosti s strani direktorjev. Zaradi tega tudi standardi niso uporabljeni v taki meri kot bi lahko bili. Jaz pravim: standardi so uporabljeni toliko, kot jih uporabljajo direktorji…
- Kako spodbujate sodelovanje vodstva in zaposlenih pri doseganju kakovostnih ciljev?
Spodbujam jih z dobrimi neskladnostmi…kaj to pomeni? Da so neskladnosti takšne, da jih podjetje potem odpravi z dobrimi korektivnimi ukrepi. Tukaj govorimo o metodah, ki so seveda osnovni gradnik sistema. Tako kot so dobre metode, tako dober je sistem. Presoja je ugotavljanje skladnosti s standardi, ta skladnost pa pomeni tudi uspešnost, ki se odraža z zadovoljstvom odjemalcev. Rezultati presoj pa so neskladnosti (manjša in večja), priporočila in pozitivna opažanja. Priporočilo tukaj pomeni, da je skladno (in da deluje), ter da kot presojevalec ugotoviš metodo, ki bi znala biti bolj učinkovita (n. pr. zmanjšanje stroškov). Na začetku presojanja poizkušam predstaviti, da je neskladnost priložnost in ne breme kot si jo večina predstavlja. Priložnost za boljše korektivne ukrepe, ker to potrebujejo in jim bo izboljšalo zadovoljstvo stranke. Vedno si zadam dobiti takšno neskladnost, ki jim predstavlja tveganje in jim to tudi predstavim na način, da to tveganje opazijo. To je tudi največja »umetnost« presojevalca. V šali lahko rečem, da je neskladnost treba »prodati«.
- Ste v času presojevanja opazili napredek v kakšnem od slovenskih podjetij?
Napredek oz. nazadovanje podjetja se najbolje izkazuje s kazalniki uspešnosti in učinkovitosti. Na njih vplivajo zelo različni dejavniki. Neposredno povezovanje učinkov zunanje presoje na kazalnike uspešnosti in učinkovitosti je zelo težko, če ne nemogoče. Sam ne poznam primera, kjer bi bilo mogoče na osnovi objektivnih dokazov trditi, da so ugotovitve presoje in posledično korektivni/preventivni ukrepi za toliko in toliko izboljšali kazalnik. N. pr., da se je zmanjšalo število reklamacij. Bolj pogosto se zgodi, da podjetje reče, da smo s kakovostnimi presojami pomagali veliko prispevali k izboljšanju njihovega sistema.
- Kako vidite vpliv digitalnih inovacij na sistem zagotavljanja kakovosti?
Problem se pojavlja, ker so tehnologije vedno bolj kompleksne in jih kot prosojevalci težko spremljamo, ker je tega enostavno preveč. Eden od pomembnih vidikov presojanja v proizvodnji je oceniti kako se obvladujejo karakteristike proizvoda in procesa. Kot presojevalec moram razumeti tehnologijo, kar pa ni vedno enostavno, ker je presoja časovno omejena in potrebuješ nekoga, ki ti bo enostavno in hitro razložil kako ta tehnologija deluje.
- Slišati je kakor, da niste najbolj navdušeni nad digitalizacijo?
Kar se tiče informacijsko podprtih sistemov, so se presoje zaradi njih otežile. Vse dokler so bili dokumenti v papirni obliki, je imel presojevalec boljši pregled med različnimi dokumenti za primerjavo. Vendar so časi taki, da je uporaba takšnih tehnologij potrebna, že zaradi boljšega in hitrejšega obvladovanja podatkov. Če pogledamo delavce v proizvodnji ki jim primanjkuje časa za izpolnjevanje papirnih obrazcev ali jim le to otežuje način dela (umazane ali mastne roke). (Op. a., digitalni panele je enostavneje čistiti in jih je mogoče uporabljati tudi z umazanimi rokami)
- Ste se mogoče že kdaj srečali oz. poznate kakšne pasti digitalnih orodij?
Lahko povem primer podjetja, ki je imelo vse digitalizirano in se je zanašalo le na digitalno obliko. Pojavil se je kibernetski vdor in potrebovali so celo leto, da so ponovno vnesli vse podatke in vzpostavili sistem. Od takrat naprej vzporedno z digitalno obliko uporabljajo tudi papirnato verzijo.
Problem so tudi licence, na katerih želijo podjetja privarčevati in zato omogočijo uporabo sistema samo enemu predstavniku. V avtomobilski industriji sta obravnava in zaključevanje reklamacij časovno omejena. Največkrat je potrebno v sklopu obravnave aktualizirati dokumente kot je n.pr. FMEA. Ker ima podjetje omejeno število licenc, ne more aktualizirati dokumenta in s tem zaključiti reklamacije.
- Kaj nam vsem skupaj prinaša prihodnost digitalizacije?
Presojevalci se dobro zavedamo, da digitalna orodja zelo pospešijo in olajšajo delo v proizvodnih procesih. Dobra lastnost digitalnih sistemov je tudi samodejno posodabljanje dokumentov, kot so n.pr. plani obvladovanja in povezljivi referenčni dokumenti. Kljub temu, da nad digitalizacijo presojevalci nismo vedno navdušeni in bi bilo kakšno stvar lažje presojati na papirju, smo mi tisti, ki se bomo morali sprijazniti in prilagoditi drugačnemu pristopu dela.
