20 Mar Zaspani vzdrževalci?!
Neprespanost postaja vse večji izziv tudi v slovenskih podjetjih. Kot del razvitega sveta se v zadnjih letih tovrstni problemi vse bolj poznajo tudi pri nas.
Raziskave kažejo, da se približno polovica zaposlenih sooča s težavami povezanimi z neprespanostjo. Posledice tega so:
- slabo razpoloženje,
- pomankanje motivacije za delo,
- motenje pozornosti…
Te težave so lahko še toliko bolj kritične, pri vzdrževalnih delih, saj se opravljajo z namenom, da sistem deluje nemoteno po zaključku vzdrževalnih del. To pomeni, da naknadna popravila pomenijo nevšečnosti in velike nepredvidene stroške, zato je še toliko bolj ključno da je delo že prvič opravljeno kvalitetno.
V splošnem velja ocena, da je v Sloveniji strošek povezan s neprespanostjo okoli 1000 € na zaposlenega na leto (govorimo o izgubi prihodkov in o povzročenih dodatnih stroških).
Še večji izziv neprespanost predstavlja za vzdrževalce, ki delajo nočne izmene in zato toliko težje ujamejo biološki ritem.
Za vodje vzdrževalnih ekip je torej nujno, da se zavedajo izzivov s katerimi se potencialno srečujejo njihovi zaposleni in poskušajo ukrepati. Način za prepoznavanje motenja spanja pri sodelavcih so naslednji:
- nihanja v delovni produktivnosti znotraj dneva in tedna,
- konstantna nezbranost med daljšimi pogovori in sestanki,
- večje število bolniških odsotnosti v primerjavi s sodelavci.
Na drugi strani pa je za vodje pomembno tudi, da znajo ukrepati v tovrstnih primerih.
Prvi in najpomembnejši ukrep je, da se zaposlenega sooči z zanesljivimi podatki o njegovi produktivnosti in napakah, ter primerjavo med njegovimi podatki in povprečjem ostalih sodelavcev.
Drugi korak, je pogovor o razlogih za to, kjer lahko vodja omeni tudi ostala opažanja o nezbranosti in bolniških, ter vzdrževalcu predstavi minimalne cilje, katere pričakuje da jih bo, slednji dosegal.
Tretji korak je namenjen skupnemu poizkušanju in definiranju ukrepov za to, da bo cilj dosežen ter določanju primernega nagrajevanja, če se rezultati izboljšajo.
Za zgodnje zaznavanje težav in spremljanje izboljšav pa je ključnega pomena dobra informacijska podpora procesa, ki mora hraniti vse podatke na dosegu miške. Izboljšamo lahko namreč samo tisto, kar lahko merimo.
