24 Nov Projekt: e-mobilnost
E-mobilnost (elektromobilnost) predstavlja globalni trend, ki temelji na zeleni energiji, zmanjševanju ogljičnega odtisa in emisij trdih delcev v prometu. Naša družba postaja vse bolj ozaveščena o problematiki podnebnih sprememb, ki se pojavljajo v našem okolju, zaradi česar so se pojavile težnje po učinkoviti rabi električne enrgije, kar bi vodilo v zmanjšanje ogljičnega odtisa. Z željo po doseganju tega cilja se v razvitem svetu izvajajo številne raziskave v zvezi z razvojem pametnih omrežij, ki bi temeljila na energiji iz obnovljivih virov.
Evropska unija preko sprejema ustrezne zakonodaje in ciljev spodbuja strateški razvoj infrastrukture in omrežij vozil na električni pogon. Tej viziji se je, kot članica EU, pridružila tudi Slovenija, ki stremi k uvajanju koncepta e-mobilnosti in si, do leta 2050, prizadeva preiti v nizkoogljično družbo. Zaradi manjše oddaljenosti med posameznimi kraji, so pogoji za e-mobilnost pri nas zelo ugodni, poleg tega pa smo s svojimi strokovnjaki in potrebnim znanjem vse bolj prisotni v mednarodnem okolju.
Zavedati pa se moramo, da bo ob razmahu električnih vozil in obnovljivih virov energije, obstoječe omrežje podvrženo vse večji obremenitvi. Ta problem lahko odpravimo le s premišljeno uvedbo e-mobilnosti.
Pretekli teden smo se udeležili zaljučka projekta eMobilnost, ki se je odvijal na lokaciji Ocean Orchids v Dobrovniku. Osnovni izziv, ki ga projekt obravnava, je uvajanje e-mobilnosti na način, ki ne preobremenjuje obstoječega elektroenergetskega omrežja.
V sklopu projekta so bile na prizorišču nameščene sončne elektrarne in polnilnice za električne avtomobile. Na dogodku je vsak izmed partnerjev ostalim predstavil svoj prispevek k projektu pa tudi dileme s katerimi se je srečal. Sledila je demonstracija polnjenja električnega avtomobila na polnilnici – gre namreč za pametno polnilnico, ki poleg polnjenja beleži tudi različne meritve in lahko sprejema ukaze – statistika vseh polnjenj je prikazana na različnih grafih.
Inden je v sklopu tega projekta razvil IoT platformo, katere namen je bil zbiranje meritev omenjene polnilnice in sončnih elektrarn v obliki časovnih serij. Glavni namen platforme je torej bilo spremljanje teh meritev – osnovni prikaz in obveščanje uporabnikov o morebitnih nepravilnostih (alarmi) (npr. če enota ne pošilja meritev oz. so meritve izven določenih meja, se lastniku pošlje e-mail oz. SMS sporočilo, ki ga o tem obvesti). Platforma je bila arhitekturno razvita predvsem na dveh temeljnih zahtevah – generičnost in skalabilnost. Generičnost se nanaša na kapaciteto platforme, da lahko sprejema meritve katerekoli naprave (npr. toplotne črpalke, dizel agregati), druga pa se nanaša na zmožnost, da aplikacija, ob večjem obsegu podatkov, lahko nemoteno deluje le ob povečani računalniški zmogljivosti (dodajanje virtualnih računalnikov, povečevanje procesorske moči oz. spomina).